NI POMEMBEN REZULTAT, TEMVEČ OBČUTEK IN NAPREDEK

Plesno športno društvo NLP pripravlja serijo člankov z evropskimi in svetovnimi plesnimi prvaki, intervjuje objavljamo v lokalnem časopisu Občan. Ne spreglejte naslednje številke, kjer bodo plesalci plesnega društva z vami delili svoje izkušnje iz plesne kariere.

Jaša Končar, najmlajši svetovni prvak Plesno športnega društva NLP, je 15 letni plesalec iz Litije, ki je v svoji bogati plesni karieri postal večkratni državni in svetovni prvak v modernih tekmovalnih plesih. Kako ga je za ples navdušila starejša sestra, kako se pripravlja na nastope, kaj bi svetoval mlajšim plesalcem in še kaj, si preberite v intervjuju, ki smo ga opravili z Jašo.

Jaša, popelji nas čez tvoje začetke ukvarjanja s športom. Si na začetku svoje športne kariere začel s plesom ali si se pred tem ukvarjal še s kakšnim športom?
Ja, moja športna kariera se je začela s plesom. Že od majhnega sem rad poslušal glasbo ob kateri sem rad plesal, kar je tudi vplivalo na potek moje kariere na splošno, ne samo športne. Začel sem hoditi v glasbeno šolo, kjer sem še naprej razvijal svoje sposobnosti v igranju, poslušanju in razumevanju glasbe. Zdi se mi, da če ne bi hodil v glasbeno šolo, ne bi imel takšnih velikih uspehov, tudi pri plesu, saj sta glasba in ples seveda zelo povezana.

Jaša, pri katerih letih si se začel ukvarjati s plesom in kaj te je navdihnilo, da si začel plesati?
Plesati sem začel okrog petega leta starosti. Navdih nad plesom pa sem dobil od svoje starejše sestre, ki je takrat že plesala v Litijskem plesnem društvu. Navdušen sem bil, ko sem jo opazoval na njihovih treningih in tudi hodil na njene tekme, kar me je še bolj potegnilo v svet plesa. Tudi glasba na katero so plesali, me je pritegnila, saj mi je bila zelo všeč, kar je dodatno pripomoglo k moji odločitvi, da se vpišem v plesne tečaje.

Se mogoče spomniš občutkov, ko si prvič stopil v dvorano? Če ne, kaj je tvoj prvi plesni spomin?
Ne spomnim se ravno prvih občutkov, ki so me prevzeli, ko sem prvič stopil v dvorano, najbolj pa mi je ostal v spominu moj prvi trening v formaciji, ko sem spoznal veliko ljudi, s katerimi sem se družil in se še družim med svojo plesno kariero. V formaciji namreč pleše 24 plesalcev in ta nova prijateljstva so mi dala podporo in voljo za nadaljevanje in vztrajanje v plesu. Vesel sem, da sem v takšnem klubu, kjer smo vsi prijazni do vseh in si vsi delimo željo biti najboljše verzije vsakega posebej.

Kaj ti je v dosedanji plesni karieri najbolj ostalo v spominu?
Najbolj so mi v spominu ostali treningi pred velikimi tekmovanji. Na teh treningih, ki so zelo resni in na trenutke tudi stresni, vsak posameznik pokaže najboljše in se potrudi po svojih najboljših močeh. Čeprav sem si kdaj mislil, kako trpim, mi je občutek po treningu dal vedeti, da si tega res želim, da bom pri treningu in stremenju k perfektni izvedbi koreografije vztrajal, dokler le te brez napake ne odplešem na odru.

Kateri so tvoji največji plesni dosežki do sedaj, poleg svetovnega prvaka?
Zdi se mi, da tudi moj največji dosežek v karieri ne more biti opredeljen z nazivom svetovnega prvaka. Zame je največji dosežek to, kako si lahko pogledam posnetke izpred šestih let in opazim, kakšen napredek sem napravil. Ko opazim napredek, se počutim, kot da sem uspel doseči, kar sem si zadal. Zato zame v celotni plesni karieri niso bili nikoli pretirano pomembni rezultati, vendar moj občutek in moj napredek, ki sem ga dosegel.

Katere plesne stile najraje plešeš in zakaj?
Najraje plešem stil hip hop, saj v prostem času poslušam veliko hip hop glasbe in ko plešem, samo izražam, kaj čutim ob poslušanju te glasbe. Seveda pa ne morem kar izpustiti ostalih plesnih stilov kot so jazz, modern… Čeprav gibov omenjenih plesnih stilov ne uporabljam neposredno v hip hop-u, mi je treniranje teh stilov povečalo obzorje kaj ples je in kaj je moje telo zmožno narediti. Zelo sem hvaležen za vse trenerje, ki so me kadar koli učili, saj je imel vsak svoj pogled na ples in posamezni stil, kar je dodatno pripomoglo k mojemu plesnemu znanju in izvedbi na odru.

Kaj te najbolj motivira, da vztrajaš pri plesu in se vedno znova trudiš izboljšati?
Moja največja motivacija je seveda strast do plesa. Da sem pa do te strasti prišel, sem moral najprej vložiti veliko truda. Seveda so se porajali tudi dvomi in želja po tem, da sem hotel nehati, vendar me je nekaj vedno privabilo nazaj. Ko pa sem ugotovil zakaj jaz sploh plešem, mi nikoli več ni bila muka iti na trening in dati vse od sebe. Pri tem pa pomaga tudi družba, ki sem jo spoznal čez celotno plesno kariero. Vsak izmed nas se trudi po svojih močeh biti najboljši, kar mi vliva dodatno motivacijo, da postanem boljši.

Imaš pred nastopi na tekmovanju kakšno rutino za pripravo na izvedbo koreografije?
Prav posebne rutine niti nimam. Najbolj mi je pomembno, da na tekmovanjih nisem pod stresom. Ena od stvari, ki zmanjša stres na dan tekmovanja je, da vse stvari, ki jih moram vzeti na tekmo, pripravim že dan prej. Pod manjšim stresom sem tudi takrat, ko imam vse opravljeno za šolo, takrat imam občutek sproščenost, zato se res lahko posvetim samo nastopu na tekmovanju. Ob prihodu na tekmovanje pa je dokaj normalno, v garderobi se preoblečem v oblačila za nastop, se ogrejem, nato pred nastopom nekajkrat povadim in ko sem na odru, odplešem najboljše kar lahko.

Kakšen vpliv ima ples na tvoje vsakdanje življenje in osebni razvoj?
Na moje vsakdanje življenje ima ples precej velik vpliv. Ne samo to, da rad poslušam glasbo ob kateri plešem, vendar tudi, kakšen odnos imam do ostalih stvari izven treningov. Treniranje plesa me je naučilo, da ne končam stvari dokler niso do konca narejene. Opažam, da veliko ljudem manjka ta sposobnost, vse več mojih sovrstnikov obupa nad stvarmi, ki so zelo dosegljive, a nimajo te vztrajnosti, ki se jo s naučiš s treningi. En star pregovor pravi: vztrajnost je lepa čednost. Sam se tega velikokrat držim in zaenkrat se kar obrestuje.

Kaj bi svetoval mladim plesalcem, ki šele začenjajo svojo plesno pot?
Vsem bodočim plesalcem, vsem mladim in vsem že obstoječim plesalcem bi sporočil, naj ne obupajo nad plesom samo zaradi slabih rezultatov ali slabih izkušenj. Tudi sam sem moral preiti blokade, ko se mi je zdelo, da nič ne gre na boljše. Enkrat pa mi je samo kliknilo in sem opravil velik napredek. Ponosen sem nase, da nisem odnehal s plesom, saj vidim, da ima to zelo pozitiven vpliv name. Zato še enkrat, ne obupajte nad plesom samo zaradi slabih rezultatov. Če boste verjeli vase, pridno trenirali in stremeli k postavljenim ciljem, se vam bodo le ti tudi uresničili.

Kako vidiš svojo prihodnost v plesu in kakšni so tvoji cilji za prihodnja leta?
Svojo prihodnost v plesu vidim kot eno dolgo potovanje. Vendar se je to potovanje šele začelo. V svojih mislih imam, da bom seveda nadaljeval plesno kariero, tekmovalno in tudi mogoče trenersko. Veliko stvari si želim še doseči kot tekmovalec in se mi zdi, da imam še veliko prostora za napredek. Želim pa si tudi širiti svoje plesno znanje med druge in mogoče v prihodnosti postati plesni trener. Sam pa ne vem kam me bo popeljala usoda.